Režiser: Robert Guédiguian
IMDb ocena: 6.5
Žanr: vojna drama
Slovenski naslov: Zločinska vojska (avtorjev prosti prevod)
Zakaj sem se odločil za ogled tega filma? Ne vem, čeprav sem ga gledal včeraj. Ah,saj res, spomnil sem se – pričakoval sem nekaj drugega. Od naslova sem pričakoval upornike, nekdanje kriminalce, ki svoje sposobnosti sedaj uporabljajo v obju proti nacističnemu okupatorju, vse začinjeno z akcijo. Kaj sem dobil? Sploh ne slabo moraliziranje o vojni, maščevanju in kvizlinštvu, ter tudi boju proti okupatorju, ki pa je nazadnje neuspešno.
Zgodbe ne bom razlagal, pravzaprav sploh ni kaj dosti omembe vredna, pa tudi ne želim kvariti morebitnega ogleda filma. Dejstvo je, da film ni nikakršna akcija – ime L’armée du crime upornikom obesi nacistična propaganda, v resnici so vojska le na pol, vodja nekje do polovice sploh ni prepričan, da je maščevanje (in s tem odprt boj) prava pot. In ob truplih nemške čete, ki jo je pokosila granata, se tudi gledalec vpraša prav to, kar se nemo sprašuje tudi njihov “eksekutor”: Ali bodo te smrti komu koristile? To, in tematika kolaboracije z nacisti, ki je v filmu že prav neverjetna (ampak ne neresnična), saj francoski policisti gestapu kot po tekočem traku izdajajo svoje sorojake, je še vedno nekoliko problematična tema tudi pri nas in se zato slovenski gledalec, z vsaj majhnim poznavanjem zgodovine, lahko marsikje identificira in zgodbo postavlja v naše okvire. Se pa tile uporniki v eni stvari ločijo od “naših”, kjer ta stvar ni bila vedno jasna: nočejo namenoma žrtvovati svojih ljudi, tako ne razstrelijo bordela, kjer se poleg Nemcev seveda nahajajo tudi Francozinje, pa tudi sicer je izrecno rečeno, da se izogibajo civilnim žrtvam, kar v našem primeru ni vedno 100% veljalo. Tudi filmski uporniki so sicer socialisti, ampak le po imenu, saj ni v filmu prav nič politike, le moraliziranje o tem in onem, kot sem že omenil. Film sicer ne navduši ne vem kako zelo, toda je gledljiv in prav dobra osvežitev ob sicer akcijskih interpretacijah 2. sv. vojne, to, kar sem jaz tudi pričakoval in bil prijetno presenečen. To je res, kot so zapisali pri Salonu: “The real ingloriuous bastards”, barabe, ki so na koncu ujete, mučene in usmrčene in si v tem delijo usodo mnogih upornikov proti nacizmu.
Ocena: 6/10
Zadnji komentarji